Nogomet je nedvomno najpopularnejša športna panoga v Evropi. Med otroci in mladino je tudi najštevilčnejša, pri odraslih pa vseeno velja ocena, da ima primat najbolj množične športne panoge rekreativni tek. V naši občini skrbi za razvoj nogometa na kakovostni ravni Športno društvno Nogometni klub Kolpa, na rekreativni ravni pa poteka v obliki številnih društev in neformalnih skupin. Nogomet pa se je v Metliki igral mnogo pred ustanovitvijo našega klub.

Moderni nogomet se je začel na britanskem otočju. Dne 26. oktobra 1863 so v Cambridgeu uskladili pravila v nogometu. Na tekmi med Londonom in Sheffieldom leta 1866 pa so prvič določili trajanje tekme oz. nogometnega dvoboja – na 90 minut. Nogomet pa je v Slovenijo prišel iz Dunaja in Prage. Sprva so ga igrali le dijaki in leta 1900 naj bi bil že kar popularen. Leta 1910 so dijaki vseh ljubljanskih srednjih šol ustanovili dijaški klub imenovan Hermes. Leto kasneje pa je bil ustanovljen prvi pravi nogometni klub Ilirija. Le ta je zelo pospešil razvoj nogometa v Sloveniji.

(VIR: https://sites.google.com/site/predstavitevnogometa/home/zgodovina nogometa).

V Metliki pa se o začetku nogometa in prvem nogometnem klubu v Metliki piše v letu 1930, kar je v svoji knjigi Kronika mesta Metlike, 1999, zapisal avtor Zvonko Rus.

Iz neobjavljene knjige Metličani II, avtorja Rus Zvonka:

»Metlika je bila nekdaj športno mesto. Kmalu po prvi vojni je tudi v Metliki izbruhnil nogomet. Vse je brcalo žoge, cunje, svinske mehurje in kdo bi videl konec vsem izumom, ki so nadomeščali pravo nogometno žogo z gumijasto »dušo in usnjenim plaščem, ki je bil na vrhu umetelno »zašniran« z usnjeno vezalko. Potem so ustanovili nogometni klub z golmanom, kapetanom in člani. Horvat Tone, Okorn Tone, Mihelčič Silvo, Heningsman, Nemanič iz Želebeja in drugi. Sami vrli fantje in grozni nogometaši so bili to. Ko so že mislili, da vse znajo so povabili v goste, koga drugega kot Črnomaljce in grozili, kako jih bodo natolkli. Nogometno igrišče je bilo v Logu na meščanski zemlji. Metliška mestna godba jim je zastonj igrala navdušujoče viže Emila Štolca.  Pucelj, metliški sodavičar je prodajal šabeso in krahrle. Metanje petard in pasjih bombic je bilo najstrožje prepovedano. Prodajali so tudi pivo in metliški sladoledar, le kdo bi si zapomnil njegovo ime, je prodajal sladoled. Tudi vstopnice so prodajali, da bi po tekmi imeli utrujeni nogometaši za pijačo pri Voljavcu. Tam so se tudi sicer navadno zbirali, pa bolj zaradi Voljavčevih deklet, kot pa zaradi vina.

Žogobrcarji obeh moštev so se postavili v vrsto druga nasproti druge,  kot so takrat strogo določala pravila in pozdravili publiko, nato pa še nasprotno moštvo. Črnomaljci, ki so se zavedali svoje prednosti, čeprav so bili na tujem terenu, so se  vedli sila mirno in dostojanstveno, skoro pokroviteljsko. Morali  so skrbeti za čast svojega mesta na njim tradicionalno nenaklonjenem področju.

Sodnik je vrgel v zrak dinar in kapitana sta izbrala svojo polovico igrišča. Črnomaljcem je, kot gostom pripadal prvi udarec in glej ga vraga, komaj so se Metličani zavedli, da gre zares,  že so dobili prvi gol. Pa pote drugi gol…  pa spet gol. Reci in piši:  v devetdesetih minutah igre so Metličani prejeli in Črnomaljci dali  30 golov. Mislim, da to ni bilo fer,  saj Črnomaljci tudi potem, ko je bilo povsem jasno, da jim Metličani niso dorasli, niso pustili niti častnega gol.

Metličani niso tega poraza nikoli pozabili in kar naprej so premišljevali, kako bi se jim maščevali. Vedeli so, da jim pri nogometu ne morejo blizu. Celo po zadnji vojni ni nikoli prišlo do neke resne nogometne tekme. Metličani so imeli rešpekt pred golmanom Lozarjem, nogometnim klanom bratov Weiss in drugimi črnomaljskimi žogobrcarji. Skratka, dobili so kompleks pred Črnomaljskim nogometom in ga verjetno imajo še sedaj, saj se po zadnji vojni metliški nogometni klub ni nikoli obnovil. *  Opisani dogodek se je zgodil  davnega leta 1931.

Pravzaprav se je pred vojno Metličanom čisto slučajno in sicer le enkrat in nikoli več nasmehnila sreča, ki pa jo hočejo Črnomaljci zatajiti. Zgodilo se je leta 1939, ko bi morali v Črnomlju igrati Kočevarji – Šentahule. Metliški nogometaši so šli v Črnomelj kot navijači in da bi s drugo ekipo Črnomlja odigrali  predtekmo. Kljub vsemu, ko je šlo za Kočevarje, so bili Belokranjci enotni. Na Kozjem placu, kjer je bilo črnomaljsko nogometno igrišče je bilo že vse nared, da sprejmejo Kočevarje. Kočevarjev pa od nikoder. Vstopnice so bile prodane in ni bilo druge: Črnomaljski nogometaši in metliški žogobrcarji so se na hitro dogovorili, da bodo odigrali med seboj. Pritečejo na igrišče, opravijo predpisano ceremonijo in nogomet se začne. Črnomaljci so seveda do skrajnosti podcenjevali metliški nogomet, zato pa so takrat tudi dobili, kar jim je šlo. Metličani niso mogli do sape, saj niso mogli verjeti, da so zmagali s 4:2, Črnomaljci pa od presenečenja, da je bilo sploh kaj takšnega mogoče , pa še v Črnomaljskem mestu, pa tudi ne. Bali so se Metličani, da bodo tepeni in so jo hitro ucvrli z igrišča. Pri mostu so jih že počakali črnomaljski navijači in jih začeli obmetavati s kamenjem in konjskimi figami. To Metličanom ni pokvarilo veselja. Odšli so v hotel Lakner, naročili sodček piva, ki so ga izpili skoro na dušek. Ko so se vračali v Metliko, je bil na vlaku pravi rusvaj. Vlakovodja je nekje pred Gradacem  ustavil vlak in zagrozil, da jih bo zapeljal nazaj v Črnomelj in poklical žandarje, ki jih bodo že naučili pameti.

O Metliškem nogometu pa je dolgo krožila še ena štorija. Imeli so metliški nogometaši v Logu na mestni zemlji svoje igrišče in neko razdrapano barako za slačilnico. Ni bilo denarja za nove drese, stari so bili že dodobra odsluženi, ni bilo denarja za novo slačilnico, niti za popravilo stare. Premišljevali so, kako bi se izvlekli, premišljevali in pogruntali. Barako in drese so visoko zavarovali pri Vzajemni zavarovalnici, katere agent je bil Jože Škof iz Metlike št.206. Neke noči po nogometni tekmi z nogometaši iz Žakanja na Hrvaškem je izbruhnil v slačilnici požar. Predno so prišli gasilci, ni od barake in inventarja  ostalo ničesar več. Metličani so obdolžili Hrvate, da so oni zažgali slačilnico, ker so njihovi fantje izgubili. Žandarji so vohljali in ničesar našli. Zavarovalnica je klubu izplačala zavarovalnino. Metličani so tako prišli do nove barake za slačilnico, do novih dresov, kopačk in žoge, pa še nekaj denarja jim je ostalo.   Med vojno je izginila baraka in vse ostalo in nikdar več ni bilo v Metliki zaresnega nogometa.« (pridobljeno iz arhiva  Rus Matjaža (2020)).

ŠD NK Kolpa je v letu 2020, ki sovpade s 100. obletnico delovanja MNZ Ljubljana in pa tudi, na zgoraj zgodovinski zapis, 90. letnico nogometa v Metliki, obeležila jubilejno 30. letnico delovanja, ki je zaradi razglašene pandemije in epidemije nalezljive bolezni v Sloveniji nismo slavnostno praznovali. Športno društvo Nogometni klub Kolpa se je organiziralo kot nogometni klub na ustanovnem sestanku članov društva 10. junija 1990, torej smo že v 31. letu neprekinjenega organiziranega nogometnega delovanja in sodelovanja v državnem sistemu tekmovanja.

Veseli smo, da smo z občinskimi strukturami preliminarno začeli s procesom postopkov za naš veliki cilj, ki je izgradnja nogometnega stadiona oz. športnega parka z velikima dvema nogometnima igriščema v občinskem središčumv Metliki. S pridobitvijo igrišča z umetno travo si želimo dvigniti zanimanje za nogomet v občini Metlika in zagotoviti vadeči mladini pogoje za nemoten športni razvoj ter kontinuirano delo tekom slabih vremenskih razmer (dež, sneg). V nobenem pogledu pa to ne pomeni, da bi aktivnosti na ta račun v Podzemlju zamrle; ravno nasprotno – vse aktivnosti bi se le ustrezno porazdelile na dva konca. Veliko klubov deluje na ta način, zato je bojazen, da Podzemelj ne bi bil izkoriščen, odveč. V letu 2018 smo tako potrdili dokument ŠZ Metlika z naslovom STRATEGIJA RAZVOJA ŠPORTA V OBČINI METLIKA DO LETA 2026, ki je skladen s športnim, infrastrukturnim programom in cilji kluba. Upamo in verjamemo, da bo klub v novem prihajajočem desetletju le zaigral na novih športnih površinah.

Prostorski plan in idejna zasnova športnega parka Metlika pri OŠ Metlika, oktober 2020

NK Kolpa bo po 90. letih, upajmo, kmalu zaigrala tudi v Metliki.

Uprava ŠD NK Kolpa